VEČER SAMOSPEVOV “SVETLOBA IN TEMA”

Svetloba in tema — „Zvezde lahko vidimo šele takrat, ko je dovolj temno“ Thomas Carlyle… kot da tema in svetloba druga brez druge sploh ne bi obstajali — ali sta obe ali pa nobene ni; kot da so skrajnosti, ki jih nikakor ni moč zanikati, del zemeljske oble, njene cikličnosti ter s tem človeske prirode. Svetloba in tema, mraz in toplota, vojna in mir, življenje in smrt, ljubezen in sovraštvo, sanje in stvarnost, lakota in požrešnost, bogastvo in revščina, dobrota in zlo, nebesa in pekel, telesno in duhovno, pravičnost in krivičnost — nasprotja, o katerih kar naprej premišljujemo; stanja, v katerih se včasih tudi nehote znajdemo, občutki, čustva, za katera ne moremo z gotovostjo trditi, od kod prihajajo. Zategadelj se včasih izrazi dobra (svetla) stran našega bita, včasih slaba (temna).

Vsak človek v sebi nosi tisočere obraze; kot da smo sestavljeni iz nešteto izkušenj, srečanj, slik, lastnosti, kot da bi bilo v vsakem od nas celotno človeštvo. Verjetno si sploh ne znamo predstavljati, kaj vse nosimo v sebi, česa vsega smo pravzaprav sposobni. V naravi človeka namreč je, da se raje giblje v okolju in situacijah, ki jih je že predhodno dodobra spoznal, ki so mu blizu — raje v varnem in enoličnem okolju, vedno po istih poteh, po že videnih vzorcih, v udobnih medčloveških odnosih kot pa izven tega „varnega mehurčka“ navad in udobja. Kadar pa to varno območje zapustimo, ko se nam pripetijo skrajne situacije, ko se znajdemo v čisto novih stanjih, takrat pa, si mislim, je človek sposoben udejanjiti tako največje milosti, kakor tudi prizadejati največje grozote. In različna področja umetnosti največkrat odstirajo prav takšna stanja.

Vstopnice so na voljo na povezavi –> http://www.kcravne.si/Nakup-abonmajev